Športnost ljudem
Časi, ko je Kia potila krvavi pot za pozornost evropskih kupcev, so minili. Njeni modeli so postali stalnica na stari celini in prav po vsem se lahko primerjajo s predstavniki tradicionalno bolj renomiranih evropskih in japonskih proizvajalcev. Sedaj je prišel čas za naskok na vrh, za kar poleg dobre osnove potrebuje tudi čim širšo ponudbo in posebne detajle.
Zato je Kia po vzoru drugih proizvajalcev ob prenovi cee’da zanj ponudila paket dinamičnih dodatkov GT line, ki vključuje predvsem estetske elemente in je zato zanimiv za širše občinstvo. Najbolj opazna podrobnost na sprednjem delu so štiri dnevne luči v obliki ledenih kock s tehniko led na vsaki strani odbijača. Zadek krasijo dve izpušni cevi in usmerjevalnik zraka, športni videz pa zaokrožujejo poudarjeni pragovi in 17-palčna platišča iz lahke litine.
Tako kot na zunanjosti tudi v potniškem prostoru najdemo nekaj diskretnih športnih poudarkov. Tu so aluminijaste stopalke in prešiti sedeži z dobrim bočnim oprijemom. Materiali in končna obdelava so kakovostni, ergonomija voznikovega prostora je dobra. Multimedijska naprava z zaslonom na dotik in navigacijo ima logične menije in je enostavna za uporabo, a žal ne zna slovensko. Vse je na dosegu roke in ni stvari, ki bi nas zares zmotila. Našo pozornost pa je pritegnil gumb z napisom “temp”, s
katerim prikaz temperature spremenimo iz Celzijevih v Fahrenheitove stopinje in obratno. Zanimivo, a ne ravno potrebno.
Cee’d prepriča s pogonskim sklopom in kakovostjo izdelave, ne zna pa sam zavirati v sili ali prepoznavati prometnih znakov.
V avtomobilu, ki jasno cilja na najboljše v razredu, bi prej pričakovali kakšen pripomoček, kot so sistem za zaznavanje vozil v mrtvem kotu, za katerega je treba doplačati 600 evrov, sistem za opozarjanje na nevarnost naleta ali za prepoznavanje prometnih znakov, ki jih, čeprav jih ponuja že večina tekmecev, pri cee’du ni niti na spisku doplačil. Brez pripomb pa jo odnese pogonski sklop.
Nov 1,6-litrski turbodizel s 100 kilovati je zelo uglajen in prožen, saj ponuja vseh 280 Nm navora že od 1.500 pa vse do 3.000 vrtljajev na minuto. Ročni šeststopenjski menjalnik je dobro preračunan. Hodi prestavne ročice so kratki in natančni. Pretikanje v tretjo prestavo zahteva malo več moči, a menjalnik vedno zanesljivo, v nemškem slogu zdrsne v prestavo. Ta kombinacija omogoča tako živahna prehitevanja kot umirjena križarjenja. Poraba goriva se ob tem giblje v pričakovanih okvirih. Na
testu je znašala 5,9 litra na 100 kilometrov.
Evropske tekmece je dohitel na vseh področjih, žal jih je pri ceni celo prehitel.
Tudi vozne lastnosti ne razočarajo. Karavanski cee’d v ovinkih deluje zanesljivo. Prečno nagibanje karoserije je omejeno, volan pa natančen. Z gumbom na volanskem obroču lahko izbiramo med tremi načini (normal, sport in comfort), ki vplivajo na jakost servo ojačitve in s tem na trdoto volana. A to deluje precej umetno, zato smo na testu pretežno uporabljali osrednji način normal, ki se še najbolj poda značaju avtomobila.
Paket GT-line navi poleg uvodoma naštetih estetskih elementov s športnim pridihom in multimedijske naprave z navigacijo tomtom ter kamero za vzvratno vožnjo prinaša tudi samodejno dvopodročno klimatsko napravo in brezstični ključ. Za udobje je torej dobro poskrbljeno, a cee’d malce šepa pri varnostnih in asistenčnih sistemih. Za 21.490 evrov, kolikor je treba zanj odšteti (upoštevaje 4.300 evrov popusta), bi moral zagotoviti vsaj večino zgoraj naštetih pripomočkov, če že ne vseh, ki jih
nekateri tekmeci (v mislih imamo predvsem modela opel astra in ford focus) za primerljivo ceno ponujajo v serijski ali doplačilni opremi.