Je Škoda Kodiaq še vedno vreden tolikšne pozornosti?

Škodin prvi večji SUV je avtomobil, za katerega so se pred dobrimi petimi leti številni kupci odločali, še preden je prispel v prodajne salone, torej še preden bi ga lahko videli v živo. Postal je prava prodajna uspešnica. In danes ni veliko drugače. V času, ko je proizvodnjo poleg svetovne pandemije prizadelo pomanjkanje polprevodnikov, so kupci nanj brez težav pripravljeni čakati precej več kot pol leta. Še vedno je zelo priljubljen. Toda zato, da navdušenje nad njim ne bi usahnilo, so ga Čehi prenovili. Oblikovna osvežitev pričakovano ni prinesla bistvenih sprememb, temveč le manjše, a učinkovite popravke. Med najbolj opazne sodita nova, nekoliko ožja žarometa, nova sta tudi malce bolj poudarjena maska in rahlo preoblikovan sprednji odbijač. Na enak način so se lotili zadka, ki je poleg novega strešnega spojlerja in novega odbijača dobil predvsem bolj zašiljene zadnje luči.

Nekaj manjših oblikovnih sprememb, nekaj nove opreme in ščepec digitalizacije so recept za uspešno pomladitev.

V notranjosti so spremembe še malce manj očitne. Nov je volanski obroč, ki je pri izvedbi sportline trikraki, kabina pa je oplemenitena z ambientalno osvetlitvijo in novimi kombinacijami materialov s kontrastnimi šivi. Izvedba sportline med drugim prinaša še odlična sedeža z izrazitejšim bočnim oprijemom.

Glede funkcionalnosti velja omeniti predvsem digitalno instrumentno ploščo, ki omogoča različne prikaze, med drugim bolj dinamičnega z merilnikom vrtljajev na sredini zaslona. Dinamičnosti je naklonjen tudi dvolitrski turbodizel s 147 kilovati (200 KM) moči in 400 Nm največjega navora. V kombinaciji s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom DSG in štirikolesnim pogonom omogoča pospešek do stotice v 7,7 sekunde in končno hitrost 218 kilometrov na uro.

Ob tem štirikolesni pogon, ki deluje popolnoma samodejno, poleg zanesljivosti v vseh razmerah zagotavlja več varnosti in udobja tudi pri vsakodnevnih manevrih, denimo pri speljevanjih na bolj spolzki podlagi, ko bi se ob obilici navora proti zdrsu sprednjih koles sicer boril sistem ESP, tako pa se navor po potrebi prenese tudi na zadnji kolesni par in s tem zagotovi suveren odriv z mesta. Menjalnik je značilen predstavnik družine DSG z značilnimi vrlinami, a tudi kakšno hibo. Med vrline lahko gotovo štejemo hitrost prestavljanja in logiko delovanja, med hibe pa občasno cukanje in zamujanje pri pretikanju v vzvratno prestavo.

200 »konjev« turbodizla in dinamična oprema sportline predstavljajo najboljši približek upokojeni dizelski izvedbi modela RS.

Lega na cesti je nevtralna in predvidljiva. Opcijsko prilagodljivo podvozje DCC, ki ob izbiri voznih načinov ob normalnem ponuja še udoben način z mehkejšo nastavitvijo vzmetenja oziroma športni, pri katerem vzmetenje nekoliko otrdi. Na testu smo poleg normalnega večkrat izbrali udobni način. Po športnem, po pravici povedano, nismo čutili potrebe, saj je podvozje v osnovi razmeroma čvrsto, z opcijskimi 20-palčnimi platišči, ki so obuta v nizkopresečne pnevmatike, pa se v kabino prenese več tresljajev, kot bi si želeli. Zato tistim, ki udobja ne postavljate ravno na zadnje mesto, svetujemo serijska platišča, ki so za palec manjša, predvsem pa obuta v pnevmatike z merami 235/50 namesto tistih z merami 255/40, ki pripadajo 20-palčnim.

Sicer kodiaq tudi po prenovi ostaja zelo prostoren in vsestranski avtomobil, v katerem se lahko zelo udobno namesti pet potnikov (z dodatnima sedežema do sedem) s pripadajočo prtljago. Izvedba sportline mu doda nekaj značaja, ki sicer ni njegova močna točka in v kombinaciji z najmočnejšim turbodizlom v ponudbi predstavlja zelo soliden nadomestek za ob prenovi upokojeno dizelsko različico modela RS.

RS je še vedno na voljo v bencinski izvedbi, pri kateri pa ne morete računati na racionalnost pri porabi goriva, ki jo je s testnim povprečjem osmih litrov na 100 kilometrov pokazala dizelska. Sicer pa ob tako bogato opremljenem avtomobilu za skoraj 50 tisočakov o racionalnosti, vsaj v najožjem pomenu besede, ne moremo več govoriti.

No, lahko, če ga primerjamo s premijsko druščino, saj z njim za manj denarja dobimo več prostora, vso potrebno opremo in, vsaj v takšni opravi, dobro mero vpadljivosti ter prestiža, zaradi česar je vsekakor še vedno vreden pozornosti.