Izbor ljudstva
Na prvem testu nove kie sportage smo spoznali model tik pod vrhom cenika, torej z najzmogljivejšo pogonsko in opremsko različico, ki ji je manjkal le štirikolesni pogon. Tokrat pa smo se člani uredništva vozili z izvedbo, ki stane 12 tisočakov manj in je zato prav gotovo bližja tistemu, kar bodo največkrat izbrali slovenski kupci.
Kaj bodo torej pogrešali kupci takšnega avtomobila? Kar se videza tiče, prav ničesar, razen za palec ali dva večja platišča. A tudi takšen sportage zaradi atraktivne oblike privabi ogromno pogledov. Skromnejša je pogonska tehnika, saj 1,6-litrski prisilno polnjen bencinar zmore »le« 110 kilovatov (150 KM) in ima ročni menjalnik, poleg tega še ni blagi hibrid. A nič zato, kombinacija je vseeno več kot dovolj zmogljiva za povprečnega uporabnika, ki mu ni odveč ples treh stopalk in prestavne
ročice. Kljub 150 »konjem« od tega motorja ne gre pričakovati športnosti, ampak sodi bolj v kategorijo »ravno prav«, kar navadno pomeni tudi, da ga je za kaj več treba priganjati, posledica pa je nič kaj ravno pravšnja poraba goriva. Mi smo z raznolikimi slogi vožnje in tipi cest na koncu zabeležili povprečje 7,8 litra. Če ste varčni, boste brez težav dosegli povprečje 6,5 litra, pod šest pa težko.
2.200 evrov več od popolnoma osnovne stane izvedba z opremo LX fresh, ki odkljuka tudi veliko ne tako nujnih dobrot.
Oprema LX fresh v primerjavi z najbogatejšo GT line šepa predvsem pri prestižu. Osnove so sicer dobro pokrite, nekaj je nadstandardnih dodatkov, kakšna samoumevna stvar tudi manjka. Denimo odklepanje in zagon motorja brez ključa … Prav gotovo pa ne boli, da so merilniki staromodno digitalizirani (tehnologijo TFT LCD premore le osrednji del – potovalni računalnik), medtem ko je osrednji zaslon z 31,2-centimetrsko diagonalo enak kot pri najboljših, vključno z navigacijskim sistemom. To je
torej sportage, ki si ga (z upoštevnimi popusti v višini 10.700 evrov ob financiranju) lažje kupi tudi povprečna družina. Če vprašate nas, zaradi tega ne bodo prav nič prikrajšani!
