Varnost na cestah
Zdi se kot da zadnje čase poslušamo le še o nesrečah na cesti in kako bi le te lahko preprečili. Voznik je zaspal, voznik je vozil z neprilagojeno hitrostjo, voznik ni preveril svojega mrtvega kota, voznik je izsilil prednost… Opazimo trend. Redko se zgodi, da je krivec za nesrečo kaj drugega kot voznik enega izmed avtomobilov. Klavirji namreč ne padajo z neba zelo pogosto. Kaj torej lahko storimo, da bomo varnejši na cestah? Tri besede: Varnostni in asistenčni sistemi.
Večina jih ni nič novega, le pricurljala niso iz najprestižnejših avtomobilov do zadnjih nekaj let. Dandanes pa imajo zelo napredne varnostne sisteme že najcenejša izmed vozil. Katera torej so in kaj izbrati?
- Samodejno prilagajanje hitrosti oziroma po domače radarski tempomat.
- Sistem za samodejno zaviranje v sili
- Sistem za nadzor pri ohranjanju voznega pasu.
- Sistem za nadzor pozornosti voznika
- Sistem za nadzor mrtvega kota vozila.
- Samodejno prilagajanje žarometov.
Nadgradnja tempomata. Ob vklopu tempomata vozilo samo vzdržuje določeno hitrosti, sproti pa opazuje cestišče pred vami in ob zaznavi ovire samodejno zavira in izenači hitrost spredaj vozeče ovire. Še nekaj let nazaj so se ti sistemi s težavo ustavili popolnoma samodejno, zdaj pa se v sodelovanju s sistemom za samodejno zaviranje v sili ob stoječi oviri sam tudi popolnoma ustavi.
V osnovi je podoben radarskemu tempomatu, le da je v pripravljenosti ves čas. Njegova naloga je spremljanje dogajanja pred vozilom in zaviranje, če se voznik ne odzove na nevarnost. Sistem reagira silovito in brez naše kontrole, da zelo zmanjša ali celo izniči posledice trka. V zadnjih dveh letih je sistem napredoval toliko, da zaznava celo pešce in jih tako reši pred zagotovimi poškodbami.
Kamere na vetrobranskem steklu ves čas spremljajo črte narisane na cestišču in vas opozarjajo, če ocenijo, da bo vozilo zapeljalo izven črt. Manj napredni sistemi vas le opozarjajo z blagim piskom ali vibriranjem, bolj napredni sistemi pa vam pomagajo aktivno s krmiljenjem med črtami cestišča.
Sistem ocenjuje nivo vaše pozornosti in prisebnosti ter vas opozarja in predlaga postanek. Nekateri sistemi opazujejo vaš obraz in oči, drugi pozicijo vozila na cesti, tretji zveznost vašega krmiljenja, spet drugi pa vse izmed naštetega.
Senzorji na straneh vozila nadzorujejo ali je drugo vozilo v mrtvem kotu vašega vozila. Na to vas sistem opozori s prižganim indikatorjem v stranskem ogledalu.
S tem sistemom se izognemo nevarnim in nerodnim trenutkom, ko nam misli malce odtavajo in pozabimo izklopiti dolge luči ter zaslepimo nasproti vozečega voznika. Sistem takšno vozil sam zazna in dolge luči izklopi ter jih znova vklopi, ko gre vozilo mimo. Nadgradnja pa so tako imenovane matrične luči, katere sestavlja 12, 24, 36 snopov žarometov. Sistem tu pa izklopi le tiste snope dolgih žarometov, ki bi svetile v nasproti vozeči avto.
Sistemov za pomoč pri vožnji je še mnogo, ki pa so večinoma samorazložljivi:
- Sistem za pomoč pri parkiranju
- Senzorji za tlak v pnevmatikah
- Sistem za avtomatski klic v sili v primeru prometne nesreče.
- Sistem za pomoč pri spustu v dolino
- Samodejni brisalci
- Sistem za nadzor prečnega prometa