Prepiri močno vplivajo na (varno) vožnjo voznika
Se tudi vi strinjate, da partnerja zares spoznaš šele, ko si z njim nekaj časa preživel v avtomobilu? Dolge vožnje razkrijejo marsikaj o karakterju posameznika, dobre in slabe strani, zaradi katerih se lahko ustvarijo tudi drame, razgreti pogovori in morda celo – konec zveze.
In o čem se pari največkrat prepirajo v avtu? O prehitri ali prepočasni vožnji, o tem, katera pot najbolje in najhitreje vodi do cilja, nemirnih otrocih na zadnjih sedežih, hupanju drugim udeležencem v prometu, nezmožnosti voznika, da bi povprašal za smer, pa tudi o temperaturi v avtu ter glasbi, ki bi jo potniki radi poslušali.
Idealen scenarij bi bil takšen – podaljšan konec tedna, končno sta uskladila urnike in se odločila za destinacijo, ki vama je obema pri srcu. Prtljaga je v avtu (in med pakiranjem se nista skregala), sonce sije, nebo je brez oblačka, po radiu pa ravnokar vrtijo »vajino« pesem. Ljubezen je v zraku. A ker vemo, da življenje redko postreže s takšnimi situacijami, je veliko večja verjetnost, da sta do dovoza že na smrt skregana, predpražnik vpija polito kavo, otroci na zadnjem sedežu zahtevajo risanke, vi pa ste tako živčni, da še komaj spremljate dogajanje v prometu. Ker je to zelo nevarno, se mora voznik zbrati in odmisliti vse možne preusmeritve njegove pozornosti, ne glede na to, kako nadležne so. In o kakšnih motnjah pozornosti pravzaprav govorimo?
Vzdržite se (nesramnih) komentarjev
Avtomobil morda ni najboljši prostor za razčiščevanje sporov, pa čeprav se to velikokrat dogaja, saj splošno stanje v vozilu vpliva na razpoloženje voznika, njegovo zbranost za volanom, pa tudi slog vožnje. Na Inštitutu za civilizacijo in kulturo (ICK) že vrsto let raziskujejo, kaj voznike najbolj moti v interakciji s sopotniki ter ali to in kako vpliva na varnost njegove vožnje. Med največjimi dejavniki je zagotovo komentiranje vožnje partnerja, kjer morda krajšo potegnejo voznice – te že stereotipno »ne znajo« voziti, so prepočasne in po mnenju partnerjev premalo osredotočene na samo vožnjo. Saj se spomnite prizorov iz filmov, kjer ženske za volanom počnejo vse drugo (si lakirajo nohte, se ličijo, urejajo frizuro, klepetajo po telefonu), razen vozijo ne. Velikokrat se tako zgodi, da ženske zaradi (nesramnih in neumestnih) pripomb partnerjev raje sploh ne sedejo več za volan.
Ključno je torej, da voznika spoštujemo in zaupamo njegovi presoji v prometu, obenem pa spoštujemo tudi sopotnika in njegove odzive. Nekatere je namreč strah (pre)hitre vožnje, hitrega speljevanja ali nenadnega zaviranja, hupanja drugim voznikom … Kot voznik lahko v takšnih primerih slog vožnje vsaj malce prilagodite in preslišite kakšen prestrašen krik sopotnika ob nepričakovanem prehitevanju drugega avtomobila. Pot bo veliko prijetnejša, če boste na sopotnika na sprednjem sedežu gledali kot na kopilota – naj uravnava temperaturo v avtu, poišče radijsko postajo, ki bo všeč večini, morda ob cesti gleda table, da se ne izgubite in skrbi za dobro počutje vseh prisotnih v vozilu. Vožnja bo tako veliko bolj sproščena in zabavna, hkrati pa varnejša.
Nevtralno in manj grozeče okolje za reševanje sporov
Avtomobil torej res ni najbolj primeren prostor za izražanje nesoglasij o čemerkoli, zlasti ne o načinu vožnje. Če je res nuja, je potem bolje ustaviti na kakšnem postajališču, se malce sprehoditi, globoko zadihati in se pogovoriti, saj boste tako zadevi prišli do dna, pri čemer pa ne boste ogrožali nikogar v prometu. A strokovnjaki pravijo, da imajo mnogi avtomobil za nekakšno nevtralno okolje, v katerem se nihče ne počuti ogroženega, kot bi se morda sedeč za mizo, ko je nelagodje in pritisk večji. Med vožnjo namreč partnerja gledata naprej, na cesto, ne pa eden drugemu v oči, kar naj bi bilo za mnoge veliko lažje, kot strmenje nekomu v oči. Po oceni nekaterih strokovnjakov je tako kakšne blažje in manjše spore resda lažje zgladiti v avtomobilu, nikakor pa to ne drži za kakšne večje in pomembnejše.
Po drugi strani pa so, sodeč po raziskavi doktorja psihologije Terryja Lansdowna z univerze Heriot Watt v Edinburgu, prepiri po telefonu s partnerjem, ko je eden od njiju za volanom, manj nevarni. Seveda govorimo o prostoročnem telefoniranju. Takšen prepir namreč manj vpliva na sposobnosti voznika, sporne teme pa tudi hitreje zamenjamo, kot če partner sedi zraven nas. Poleg tega se v takšnem primeru mnogokrat oziramo k njemu, da bi videli izraz na njegovem obrazu in tako razbrali, kakšna je stopnja njegove ali njene razdraženosti. Prek telefona je sogovornika veliko lažje ignorirati.
Za določeno stopnjo stresa v avtomobilu poskrbijo tudi malčki s svojim jokom, nezadovoljstvom, odpenjanjem, željo po risankah, petju, igranju … Z otrokom ne bo popolnoma nič narobe, če bo moral na pozornost staršev počakati do naslednjega izvoza ali počivališča, ko se mu boste v celoti posvetili. Najnevarneje je namreč, da se voznik med vožnjo obrača nazaj k otroku, saj je to lahko zgolj scenarij za nesrečo. Otroke pa moramo tudi naučiti, da voznik med vožnjo potrebuje mir in koncentracijo ter da ni venomer na voljo sopotnikom. S pravim vzorom boste otroku za prihodnost tako vcepili tudi pravilen vzorec obnašanja v avtomobilu. Pa srečno vožnjo!
