Dizelska kemija

Škodin najmanjši SUV ali bolje rečeno oblikovnega križanca smo že preizkusili in ugotovili, da je prostornejši od koncernskih sestrskih modelov seata arone in volkswagna T-crossa ter je zato lahko kos tudi družinskim zadolžitvam. Ugotovili smo tudi, da je kakovostno izdelan in ponuja najnovejšo koncernsko tehniko na področju varnost in informacijsko-zabavnih vsebin.

Ena od redkih pripomb, ki smo jih imeli, se je nanašala na dvosklopčni menjalnik DSG. Ta zna pocukati in bi lahko bil bolj odziven. Tokrat smo pod drobnogled vzeli izvedbo z 1,6-litrskim turbodizlom, prav tako v kombinaciji z menjalnikom DSG. In ta nas je pozitivno presenetila. Motor je prožen, ne preglasen, obenem pa s 85 kilovati (115 KM) in 250 Nm navora več kot dovolj zmogljiv. Poleg tega se z menjalnikom ujame bolje kot bencinar. Deluje namreč gladko in uglajeno in se ne obotavlja niti
pri prestavljanju v vzvratno prestavo, kar je pri tovrstnih izdelkih sicer kar pogosto. Glede na to, da se za dizelske pogonske sklope odločamo predvsem iz racionalnih vzgibov, bi lahko bil bolj varčen. S povprečjem 6,8 litra na 100 kilometrov se je namreč že zelo približal bencinskemu, ki je od nas zahteval le tri decilitre več.

Pohvali se lahko z najnovejšo koncernsko tehniko, med njegove glavne adute pa štejemo prostorno notranjost.

Od racionalnosti se lahko dokončno poslovite tudi, če se na splošno bolj slabo upirate skušnjavam in vam pogled uide na spisek dodatne opreme. Testni primerek je s tega spiska med drugim imel 18-palčna lahka platišča, multimedijsko napravo s 23,4-centimetrskim (9,2-palčnim) zaslonom in navigacijo, barvni zaslon namesto klasičnih merilnikov, športno uravnavanje podvozja in parkirna tipala spredaj ter zadaj. To je ceno z dobrih 24 dvignilo na več kot 29 tisoč evrov, pri čemer smo še vedno
pogrešali kakšno »malenkost«, recimo kamero za vzvratno vožnjo in prilagodljivi tempomat. To je dokaz, da Škodi ni več treba loviti kupcev z ugodnejšo ceno, temveč jim za podoben znesek ponuja le še nekaj več prostora.