Škoda izdelala že tri milijone motorjev 1.2 HTP
Podjetje ŠKODA AUTO je izdelalo že 3 milijone bencinskih motorjev 1.2 HTP. Trivaljni motor EA 111 izdelujejo v Škodini matični tovarni v Mladi Boleslav že od leta 2001, uporablja pa se v vozilih znamk Škoda, Seat in Volkswagen. Poleg motorjev serije EA 111 v izvedbah 1.2 HTP in 1.2 TSI Škoda na Češkem proizvaja tudi bencinska motorja 1.2 TSI in 1.4 TSI serije EA 211 ter ročne in avtomatske menjalnike. Tako je Škoda izdelala že 500.000 menjalnikov serije MQ/SQ 100.
“Naše podjetje izdeluje motorje že skoraj 115 let. To Škodo uvršča med najdlje uveljavljene razvijalce in proizvajalce motorjev v avtomobilski industriji,” tako Michael Oeljeklaus, ki je kot član uprave družbe Škoda odgovoren za proizvodnjo in logistiko. “Mejnika, ki ju predstavljajo trije milijoni izdelanih motorjev 1.2 HTP in 500.000 izdelanih menjalnikov MQ/SQ 100, dokazujeta učinkovitost lokalne proizvodnje. Naše tehnološko znanje bomo razvijali tudi v prihodnje,” pravi Oeljeklaus.
Motor 1.2 HTP iz serije EA 111 izdelujejo v Mladi Boleslav že od leta 2001. Ta priljubljeni trivaljni bencinski motor se vgrajuje v Škodine modele Fabia, Roomster in Rapid. Kratica HTP pomeni High Torque Performance. Motor namreč že pri nizkih vrtljajih razvije izjemno moč, hkrati pa prepriča z visoko učinkovitostjo in nizko maso.
Škoda pri komponentni proizvodnji pozornost usmerja ne le v izdelavo motorjev, pač pa tudi v izdelavo menjalnikov. V tovarni Vrchlabí izdelujejo avtomatske menjalnike z dvojno sklopko serije DQ 200, v tovarni v Mladi Boleslav pa ročne menjalnike serije MQ 200 in menjalnike serije MQ/SQ 100. Prav tu je bil konec marca izdelan že petstotisoči menjalnik te serije. Škoda proizvaja menjalnike MQ/SQ 100 od sredine leta 2011. Med drugim se ta menjalnik uporablja pri mestnem malčku Škoda Citigo.
V prihodnjih letih bo Škoda še naprej razvijala svoje strokovno znanje na področju proizvodnje motorjev in menjalnikov. Zato so ustanovili nov center za razvoj pogonskih sklopov v okviru razvojnega centra v Česani v bližini Mlade Boleslav. V ta projekt je Škoda skupaj s koncernom Volkswagen vložila več kot 34 milijonov evrov. Trenutno je to največja razvojna investicija na Češkem.
Enega izmed pomembnejših stebrov inovativne proizvodnje motorjev in menjalnikov predstavljata pri Škodi livarstvo in kovaštvo. Pred nekaj tedni je Škoda prav na tem področju praznovala 50. obletnico. Livarstvo in kovaštvo, področje proizvodnje, ki je bilo ustanovljeno leta 1963, tik pred začetkom proizvodnje kompaktnega modela Škoda 1000 MB, danes predstavlja enega izmed najsodobnejših proizvodnih obratov te vrste in je del t.i. centra odličnosti v koncernu Volkswagen.
Škoda je motorje začela izdelovati že leta 1899. Štiri leta po začetku delovanja podjetja, ki je sprva izdelovalo kolesa, sta ustanovitelja Václav Laurin in Václav Klement (L&K) predstavila prvo kolo z motorjem oziroma t.i. motocikel. Za pogon dvokolesnika sta se uporabljala dva enovaljna motorja z 1,25 oz. 1,75 KM. Z razvojem motorjev je bil položen temeljni kamen za enega izmed najdlje uveljavljenih avtomobilskih proizvajalcev na svetu. Leta 1905 sta L&K pod imenom ‘Voiturette A’
(francosko: avtomobilček, majhen avto) razvila in predstavila prvi avtomobil, ki ga je poganjal tekočinsko hlajen dvovaljni motor s 7 KM in gibno prostornino 1.100 cm3. Naslednji mejnik v začetnih letih delovanja je bila izdelava prvega osemvaljnika na svetu leta 1908. Leta 1944 so pri L&K proizvajali celo letalske motorje.
Tudi po združitvi s tovarnami Škoda leta 1925 je razvoj motorjev še naprej igral zelo veliko vlogo. V 30. letih 20. stoletja je Škoda med drugim proizvajala tudi visokozmogljive dirkalne avtomobile. Po 2. svetovni vojni oz. leta 1964 je bil prvi avtomobil z motorjem v zadku glavni igralec v razvoju avtomobilizma. Leta 1987 je zopet nastopil trend motorjev, vgrajenih v sprednji del vozila. Odločilno pa je na nadaljnji razvoj moderne proizvodnje motorjev vplivala povezava s koncernom
Volkswagen leta 1991.
