Pogovor s študenti medicine, ki so na humanitarni odpravi v Zambiji

Humanitarnost in nesebična pomoč je nekaj, kar ne premore vsak. Študentje medicine imajo to. Pred kratkim so se odpravili na medicinsko-humanitarno odpravo v Zambijo. Odločili smo se jih podpreti na njihovi poti. V naši poslovalnici nas je pred odpravo obiskala študentka Laura, kjer smo jo prijazno sprejeli in z njo opravili intervju. Prejela je tudi naš promocijski material.

1. Laura, povej nam kaj o sebi in svoji ekipi, s katero se odpravljaš v Zambijo.
Sem Laura in prihajam iz Mirne Peči. Trenutno sem absolventka Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ekipo, s katero se odpravljamo v Zambijo, sestavlja 5 članov – štiri bodoče zdravnice in en bodoči zobozdravnik. Na fakulteti se še ne usmerjamo v specializirana področja, vendar dekleta že razmišljamo o področjih, ki nas zanimajo – anesteziologija, ginekologija in pediatrija. Želje so različne, kar je odlično, saj se bomo skupaj z Gašperjem, bodočim zobozdravnikom, lahko vključili na različne bolnišnične oddelke v Zambiji.

2. Kako potekajo vaše priprave na pot v Zambijo? Kam točno se odpravljate?
Odpravljamo se v afriško državo Zambijo v vas Nangoma, ki je od glavnega mesta Lusaka oddaljena približno 180 km. V tej vasici so pod vodstvom slovenskega patra Stanka Rozmana leta 1996 zgradili bolnišnico Nangoma mission hospital. Tja se odpravljamo za tri mesece od julija do septembra, kjer bomo pomagali pri delu zdravstvenim delavcem v bolnišnici.
Del naših priprav predstavlja zbiranje finančnih sredstev. Večinski delež je namenjen delovanju bolnišnice, kritju zdravil in medicinskih pripomočkov za tamkajšnje bolnike, transportu bolnikov v glavno bolnišnico. Manjši delež pa je namenjen za transport ekipe in medicinskega materiala.
Ostali del naših priprav pa predstavlja pridobivanje medicinskega znanja in kliničnih veščin. Izobražujemo se na področju tropske medicine v sklopu izbirnega predmeta na fakulteti, obiskali smo tudi tečaj potovalne medicine, ki ga je organizirala Sekcija za tropsko in potovalno medicino ter volontiramo v slovenskih bolnišnicah pod strokovnim mentorstvom zdravnikov specialistov.

3. Kaj te je spodbudilo k temu, da si se odločila za odpravo v Zambijo? Je to v sklopu študija?
V sklopu petega ali šestega letnika Medicinske fakultete imamo možnost vpisa v izbirni predmet Tropska medicina, ki ga vodijo zdravniki – naši profesorji. V sklopu predmeta spoznavamo tropske bolezni, kako jih prepoznati in zdraviti, učimo se tudi kliničnih veščin. Po uspešno opravljenem predmetu pa se lahko študentje dogovorimo s profesorji in formiramo ekipo, ki se lahko odpravi na eno izmed treh lokacij – Zambija, Kenija in Uganda. Odprave potekajo pod okriljem Sekcije za tropsko in potovalno medicino Slovenije na Infekcijski kliniki. Naša ekipa se odpravlja v Zambijo, kjer bomo preživeli tri mesece, ves čas odprave pa bomo v kontaktu z našimi mentorji zdravniki, tako da se vedno lahko obrnemo tudi na njih.

Želim si, da bi kot ekipa lahko čimbolj pomagali tamkajšnim prebivalcem pri zdravstveni oskrbi. Hkrati se veselim novih izkušenj, povezanih s tropsko medicino, saj je čisto drugače, če se o nečem učiš, bereš in gledaš slike, kot pa dejansko vidiš paciente in pomagaš v procesu njihovega zdravljenja. Še nikoli nisem bila v Afriki, tako da se veselim tudi kulturne izkušnje. Že prej sem bila velikokrat prostovoljka v različnih organizacijah, zdaj pa se mi zdi toliko lepše, da lahko to združim s svojim bodočim poklicem zdravnice.

4. Katere bolezni pa so najpogostejše oziroma prisotne v Zambiji?
V Zambiji so prisotne enake bolezni kot v Sloveniji. Pacienti imajo povišan krvni pritisk, holesterol, alergije, rakava obolenja, genetske bolezni … Je pa res, da pacienti pogosteje pridejo do zdravniške oskrbe kasneje, ko so bolezni bolj iztirjene in napredovane. V Sloveniji so v veliko pomoč odlično organizirani preventivni programi – sistematski pregledi pri dojenčkih in otrocih, cepljenje otrok proti otroškimi boleznimi, DORA, ZORA, SVIT, zobozdravniški pregledi, obvezni zdravniški pregledi pred službo itd.
Poleg zgoraj naštetih bolezni, imajo tudi specifično skupino okužb, ki jih imenujemo tropske bolezni in se pojavljajo samo na določenih območjih sveta. Najpogostejša tropska bolezen v Zambiji je parazitska bolezen – malarija, ki se ob piku okuženega komarja kaže kot vročinsko stanje z glavoboli, bruhanjem, bolečinam v mišicah itd. Pred malarijo se bomo zaščitili tako, da bomo jemali antimalarično terapijo ves čas naše odprave.
Od netropskih bolezni je velik vzrok smrti tudi spolno prenosljiva bolezen AIDS, ki ga povzroča virus HIV. Virus HIV je sicer prisoten tudi pri nas, vendar je v Zambiji veliko bolj navzoč v splošni populaciji. Prav tako se pogosteje razvije v AIDS in ima več zapletov.
Zaradi vsega naštetega je zato za nas pomembno, da se zaščitimo pred insekti, ki prenašajo tropske bolezni in pa pri delu v bolnišnici uporabljamo primerno varovalno opremo (rokavice, maske, zaščitna očala).

5. Se pravi, da zaradi vseh teh insektov tvegaš tudi svoje zdravje? Kako se boš zaščitila?
Na to smo vsi pomislili in je to res dejavnik, ki naredi odločitev o odhodu težjo. Prav zaradi tveganj je pomembno, da sledimo priporočilom o zaščiti pred tropskimi boleznimi in se pred insekti zaščitimo fizično – uporabljamo repelente proti komarjem, spimo v zaščitnih mrežah ipd., ter uporabljamo antimalarično terapijo tekom cele odprave.
Pred odpravo bomo opravili tudi obvezno cepljenje, ki nas bo zaščitilo za določene bolezni, ki tam razsajajo. Mogoče podatek za tiste, ki radi potujejo – pred potovanji v tropske dežele sveta, se je dobro vsaj 6 tednov pred odhodom posvetovati o obveznih in priporočenih cepljenih glede na lokacijo potovanja. Vse informacije o cepljenju in nasvete za zaščito zdravja na potovanjih lahko popotniki najdejo na strani NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) v predelku Potovalna medicina, lahko pa se tudi naročijo na zdravstveni posvet v ambulantah NIJZ za potovalno medicino.

6. Sedaj ste v navezi z vašimi kolegi in vam lahko te stvari poročajo. Imajo oni kakšne težave z žuželkami?
Pogovarjamo se z ekipo, ki je trenutno v Nangomi, pa tudi z odpravo, ki se je pred kratkim vrnila domov. Predvsem je to pomembno zato, da dobimo informacije, kaj je smiselno jemati s seboj in na kaj moramo biti posebej pozorni.
Tam je kar nekaj možnosti, da lahko s pikom okuženega komarja dobiš malarijo. Vendar če bomo ustrezno upoštevali priporočila za zaščito, ki sem jih omenila prej, se možnosti za okužbo precej znižajo. Uporabili bomo tudi antimalarično terapijo, ki je zelo učinkovita. Kljub vsemu se seveda lahko zgodi, da kdo izmed nas zboli, vendar je to ponavadi okužba v blagi obliki.

7. V kakšnem vremenskem obdobju se odpravljate?
V Zambijo odhajamo konec junija, ko je tam hladna suha doba. To pomeni, da ne bo veliko dežja in bo zato tudi manj komarjev in tako tudi manjša možnost okužbe z malarijo. Temperature bodo nekoliko bolj »spomladanske« in se bodo do oktobra segrevale, ko je tudi vrh vročine v Zambiji.

8. Povej nam še malo o vaših izdelkih in kje se pojavljate s temi izdelki?
Z ekipo smo se predstavili kar na nekaj javnih dogodkih. Tako so nas ljudje imeli možnost spoznati, spremljati in pa tudi soustvarjati našo zgodbo.
Na dogodkih smo se predstavljali z domačimi izdelki, ki smo jih v zameno za prostovoljni prispevek delili na naših stojnicah. Pripravili smo majice, vrečke in ruzake z našim logotipom. Poleg tega smo imeli tudi kvačkane igrače, ropotuljice, naglavne trakove in solne blazinice, pletene copatke in nogavice, ki so jih izdelale naše mamice in babice.

9. Potujete z letalom, kako bo z vso to vašo prtljago?
Imeli bomo dosti medicinskega materiala in skupaj z osebnimi stvari bo kar nekaj prtljage. Nekaj medicinskega materiala in zdravil pa bomo kupovali v Zambiji, da lahko lažje sledimo njihovim smernicam.

10. Za konec nam še zaupaj, kako si prišla do nas, Avtohiše Pan Jan? Nas poznaš že od prej?
Prihajam z Dolenjske, zato sem se odločila, da nagovorim podjetja, ki so v moji domači okolici. Se nekako počutim bolj povezano z dolenjskim okoljem, kljub temu da zdaj zaradi študija živim v Ljubljani. Tako sem tudi vašemu podjetju poslala našo prošnjo. Direktorica gospa Anita Prijatelj in direktor gospod Roman Prijatelj sta me prijazno sprejela in prisluhnila našemu projektu. Zanimivo pa je, ker nisem vedela, da sta bila tudi sama v Zambiji in sta tudi obiskala bolnišnico v Nangomi, kamor se odpravljamo. Pred leti sta namreč obiskala našo mentorico, ki je takrat tam živela. Tako da je res majhen ta svet (smeh).