Pogovor s Ksenijo iz službe marketinga v podjetju Pan Jan

Ksenija Starič se je oktobra 2022 pridružila ekipi Pan Jan v službo marketinga, kjer skupaj z direktorico podjetja skrbi za marketing in oglaševanje. Njena pot do službe v podjetju Pan Jan ni bila ravno običajna, saj se je z željo po stabilni zaposlitvi prijavila na razpis za vodjo lokala. Vendar pa je usoda imela drugačne načrte. V intervjuju Ksenija deli svoje poglede na delovno okolje v podjetju Pan Jan, osebne interese, navdih, ki ga najde v vsakdanjem življenju ter zabavno anekdoto iz podjetja. Njena zgodba priča o zanimivi poti do kariere v marketingu in o tem, kako priložnosti pridejo, ko jih najmanj pričakuješ.

Kakšno delo opravljaš v podjetju Pan-Jan in kako si se znašla tu? Kakšni so bili tvoji začetki? Na kateri lokaciji opravljaš svoje delo? 

V podjetju Pan Jan opravljam delo v marketingu in skrbim skupaj z direktorico podjetja za celostno grafično podobo podjetja, organizacijo dogodkov, fotografiranje in podobno, v glavnem pa je moja naloga skrb za spletno stran in socialna omrežja. Sodelujem tudi z našimi zunanjimi sodelavci, s katerimi vsake toliko časa s skupnimi močmi naredimo video vsebine za Tik Tok in Youtube. Tu ponavadi samo »komandiram«, kaj mora video vsebovat (smeh). Malo za šalo, malo zares.Kako sem se znašla v podjetju Pan Jan? Hm. Na Facebooku sem zasledila oglas, da iščejo vodjo lokala v Ivančni Gorici. Zanimivo a ne, ker danes to nisem. Na oglas sem se odzvala, ker imam izkušnje iz gostinstva in ker sem si želela službo s 40 urnim delovnikom na teden. Takoj po poslani prošnji in življenjepisu sem bila že naslednji dan povabljena na razgovor, kjer sem se takoj našla in službo sprejela. En teden pred začetkom nove službe, sem doživela presenečenje, ko sem izvedela, da bo moja služba v marketingu, v pisarni, v Trebnjem in, da vodjo lokala že imajo. Bila sem pozitivno presenečena in vesela, saj imam iz tega področja tudi izobrazbo, vendar do sedaj iz marketinga nič delovnih izkušenj… Saj veste kako je, večina delodajalcev išče osebo z najmanj dve leti izkušenj. Ampak, kako naj ima nekdo izkušnje, če jih nikjer ne moreš dobiti in ti jih nihče ne želi dati?  Zato sem vesela, da so mi v podjetju Pan Jan dali priložnost in moram priznati, da sem se v tem letu ogromno naučila.

Aha, lokacija dela? Vsepovsod (Smeh). Pokrivam obe poslovni enoti. Kadar je nujno, se znajdem tudi v baru Virida v vlogi natakarice…

Kakšni so tvoji osebni interesi? Kako preživljaš čas, ko se ne vidimo v pisarni?

Moj osebni interes je predvsem medsebojno razumevanje. Mislim, da je v takem velikem kolektivu to zelo pomembno. Ekipa mora biti povezana in sodelovati med seboj. Isto velja za znanje. V tem vidim direktorico Anito Prijatelj, saj je ona tista, ki z mano deli svoje znanje in me usmerja.

Kadar se ne vidimo v pisarni, sem vsepovsod in malo (nič) doma (smeh). Seveda sem tudi doma, saj je tam potrebno narediti stvari, ki se same ne morejo. Doma imam tudi nemškega ovčarja, ki zahteva svoj čas in pozornost in še nekaj drugih živali. V prostem času se ukvarjam tudi z fotografijo. Fotografiram vse: poroke, krste, nosečnice, družine, živali, naravo, portrete ipd. To je moj hobi oziroma strast že od srednje šole. Poleg tega sem tudi podpredsednica društva za napredek Hribovec-Rihpovec. To je društvo iz moje vasi. Sem pa tudi ena tistih, ki se vedno rada nekaj novega nauči. Zato sem odšla še na podiplomski študij  družboslovne informatike in me sedaj ravno čaka najpomembnejša naloga. Pisanje magistrske naloge.  Če povzamem, ni mi dolgčas. Zame je včasih dan prekratek.

Če se ozreš po svojih sodelavcih – katere dobre lastnosti občuduješ pri njih? Pri kom?

Huh… ja nič, tukaj bom spet omenila naša direktorja, Romana in Anito. Zakaj? Zato, ker verjetno biti  direktor podjetja in voditi podjetje, kjer imaš zaposlenih 60 ljudi, ni mačji kašelj. Tu predvsem mislim tudi na stresne situacije in težave, ki nastanejo, katere pa moraš potem tudi rešiti. Ker sedim v pisarni poleg njiju, velikokrat spremljam njun odziv na vse stvari, ki se dogajajo v podjetju. In jih občudujem, ker vedno ohranjata trezno glavo in zadeve rešujeta mirno.  Bi rekla, da jih skoraj ne more nič presenetiti. Prebrala sem si tudi njun intervju, ki sta ga dala za medij BusinessTitans. Tam Anita pove tudi, da smo si ljudje različni in tukaj se strinjam z njo. Vsak je po svoje poseben, vsak ima svoj značaj in želje. Zato v tem primeru moraš ljudi, svoje zaposlene, prvo razumeti in se z  njimi pogovarjati. Komunikacija je ključna. Ne smem pa pozabiti tudi na sodelavca Mitjo, iz prodaje vozil Kia. Občudujem ga, saj je vedno dobre volje, predvsem pa je izredno prijazen. In vedno, kadar delam z njim je to ena velika zabava… OK, seveda, tudi resnost, saj smo v službi, kajne (smeh)… Tudi, če grem k Mitji samo na obisk, se tam vedno pokaže eno veliko sonce. V tem primeru obvlada odnos oziroma ima profesionalen odnos do vseh.

Kako sam gledaš na svoje delo v podjetju Pan-Jan? 

Ha, dobro vprašanje. Kot sem omenila že prej, sem v podjetje Pan Jan prišla z nič znanja in nič izkušenj oziroma zelo malo. Iz področja marketinga žal nisem nikoli nikjer delala in zato tudi nisem imela prakse in znanja. Mislim, da sem v enem letu kar napredovala. Mogoče bi na to vprašanje bolj znala odgovoriti direktorica.  Seveda mi manjka še malo, ampak, vsak dan se učimo, kajne? Verjamem, da bom še osvojila, tisto, »kar mi manjka«… Že to, da delam v avtomobilizmu, je zame velik korak. Ker avti me pa res niso nikoli zanimali … (smeh). Zanimivo pa je, ker vidim, da imam največ smisla za fotografijo, medtem, ko sem s pripravljanjem video vsebin popolnoma skregana…Se pač trudim delat na video vsebinah, vendar raje vidim, da nam priskočijo na pomoč naši zunanji sodelavci in to delo raje prepustim njim…

Smo pa v marketingu skupaj z direktorico Anito in smo obe strokovno izobraženi iz področja marketinga, medijev, oblikovanja…Jaz sem mogoče bolj tehnični tip in bolj obvladam računalnik… No, saj tudi delam magisterij iz (družboslovne) informatike, nekaj pa treba znat kajne?  Potem pa si ena drugi podajamo znanje in pomagamo.

Kaj te osebno navdihuje? Lahko z nami deliš dober citat?

Zadnje čase se pri meni pojavljata dva pregovora oziroma citata: »Dobro se z dobrim vrača. Slabo z slabim« in »Lepa beseda, lepo mesto najde«. Pozitivne misli in dejanja nam prinašajo pozitivne stvari in obratno. In biti spoštljiv in vljuden ter sočuten do sočloveka. V tem primeru bi zagotovo ustvarili boljše delovno okolje, pa ne samo tukaj, tudi na splošno v zasebnem življenju.

Imaš kakšno dobro anekdoto iz podjetja Pan-Jan? Zaupaj nam jo! 

Anekdota? Ponavadi se mi kaj zanimivega zgodi ravno z Mitjem. Vedno kaj »ušpičiva« po neumnosti. Pred kratkim se je recimo zgodilo naslednje: odpravila sva se na snemanje v bližino z lepo okolico  in z električnim vozilom e-Niro. Na avto sva namestila preizkusne tablice in se odpeljala, s seboj pa sva vzela tudi imenske tablice, kjer piše »rabljeno vozilo« in jih za potrebe snemanja namestila na avto. Midva se po snemanju lepo odpeljeva iz prelepega kraja Blato do zdravstvenega doma Trebnje, mimo policije seveda in nato še skozi Trebnje do podjetja… Ko parkirava, opaziva, da sva se nazaj pripeljala z imenskimi tablicami in ne preizkusnimi… Mitja me samo dregne in reče »ej, Ksenija, lej kako sva se pripeljala nazaj«… oba obstaneva, saj naju je oblila vročica, naenkrat pa sva še pomislila na isto stvar: »pa še mimo policije sva šla… le kaj bi to bilo…« Z nekaj mere strahu, sva se na koncu vseeno nasmejala en drugemu, jaz pa si Mitjo še danes rada »privoščim« in se pošalim na ta račun, da ob družbi mladega dekleta postane popolnoma zbegan.