Priklopljen na prihodnost
Tako kot večina avtomobilskih proizvajalcev tudi Škoda v električno dobo mobilnosti vstopa na različne načine. Imajo popolnoma električne modele, klasične bencinske in dizelske avtomobile, pa tudi vmesne člene – priključne hibride. Ti veljajo za kompromis, ki prinaša prednosti obeh svetov, veliki karavan superb pa vsestransko uporabnost dvigne na popolnoma drugo raven. Test prenovljenega Superba smo že objavili, zato se bomo tokrat najbolj posvetili specifiki te pogonske alternative. Takrat smo testirali turbodizelsko izvedbo s primerljivimi 190 »konji« moči, enako opremo Style in celo skorajda identično končno ceno.
Priključno-hibridni sklop izvedbe iV sestavljata 1,4-litrski bencinski in električni motor, ki vsak zase zmoreta 115 in 85 kW (156 in 115 KM), skupaj torej sistem ponuja največjo moč 160 kilovatov (218 KM). Identičen poganja bratranca volkswagna Passata z oznako GTE. Z baterijo kapacitete 13 kWh ponuja možnost zunanjega polnjenja (pokrovček za vtič je spretno skrit v masko), ki lahko poteka z največjo močjo 3,6 kW. To je vse prej kot bliskovito hitro, saj baterije prej kot v treh urah in pol ni mogoče napolniti. Tekmeci namreč ponujajo tudi polnjenje z močjo 7 kW. Kakor koli, ko je enkrat polna, baterija ponuja možnost kakih 40 kilometrov vožnje na elektriko, v zimskem času pa še kakih deset manj. Popolnoma električen način omogoča vožnjo do 140 km/h in do popolne izpraznitve baterije, nato avtomobil deluje kot hibrid, z rekuperacijo energije pri zaviranju in občasnimi kratkimi neslišnimi vložki z ugasnjenim bencinskim motorjem.
Med vožnjo se dodatni (baterijski) tovor občuti tako pri vodljivosti kot suverenosti požiranja cestnih neravnin.
Druga pesem je športni način, ko sta glavna cilja čim večja moč in zmogljivosti. Takrat do stotice pospeši v 7,8 sekunde in doseže največjo hitrost 224 km/h (tri desetinke hitreje in en kilometer na uro več kot prej omenjeni dizel). Menjalnik dela bliskovito hitro, saj je dvosklopčni DSG s šestimi stopnjami prenosa. V vsakem primeru menjalnik v D pomeni, da ob popuščeni stopalki plina avtomobil »jadra« (brez rekuperacije), v B pa je rekuperacija energije zelo intenzivna in ustvarja močan pojemek. Glede na povprečno porabo goriva, ki je na testu v hibridnem načinu (brez zunanjega polnjenja baterije) znašala 6,4 litra, je takšen Superb zanimiva alternativa dizlu. Če ne drugega, je zagotovo bolj družbeno in politično sprejemljiva.
Pri izbiri je vseeno treba upoštevati še nekatere druge »žrtve« izbire priključnega hibrida. Kar se potniškega dela tiče, teh ni. Prostora za noge, glave in vse ostalo je zares ogromno, ergonomija, multimedija in funkcionalnost so na zares visoki ravni. Potem so tu še digitalna instrumentna plošča, velik osrednji zaslon na dotik, povezljivost s sistemoma Apple CarPlay in Android Auto, kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, aktivna pomoč pri parkiranju in še bi lahko naštevali. Kjer pa bo morda kdo razočaran, a pri tako velikem avtomobilu ne bi smel biti, je prtljažni prostor. Ta namreč namesto orjaških 660 litrov sprejme kar 150 litrov manj prtljage. Z osnovnih 510 se ob podrtih sedežih spremeni v prav tako nekoliko manjših 1.800 litrov. Tistih 150 litrov je požrla baterija, ki na srečo ni »požrla« prevelikega dela posode za goriva. Ta je s 50 litri še vedno dovolj velika (pri običajnem meri 66 litrov).
Na koncu še o voznih lastnostih, za katere je že znano, da pri tovrstnih vozilih niso tako suverene kot sicer (to dokazujejo na znamenitem losovem testu). Dodatni, razmeroma strnjeni kilogrami se avtomobilu brez dvoma poznajo. Nekoliko manj suveren je avtomobil pri hitrejših manevrih, predvsem pa se breme baterij občuti pri vožnji čez neravnine, ko tresljaji vztrajno prodirajo v kabino. Superb combi iV je torej zelo specifičen tip avtomobila, za ljudi s temu primernimi potrebami. Vprašanje je le, ali sodite v skupino ljudi, ki želijo biti tudi z avtomobilom vsaj deloma zazrti v prihodnost.
