Optimalno razmerje

Kiino admiralsko ladjo smo v kombinaciji z dizelskim agregatom in najbogatejšo opremo preizkusili že v limuzinski različici (AF 211). Ta nam je pokazala, da lahko z zmogljivostmi zadovolji večino potreb, a da morda ne bi bila odveč kakšna zmogljivejša motorna različica za bolj zahtevne kupce. 1,7-litrski štirivaljnik s 104 kilovati (141 KM) in sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom tudi v karavanu ni podhranjen, vendar se mora, ko od njega zahtevamo največ, bolj potruditi in kdaj prej
prestaviti v nižjo prestavo kot kakšen primerljivo močen dvolitrski stroj. To se v primeru bolj živahne vožnje pozna tudi pri porabi, ki brez težav preseže osem litrov, na testu pa se je ustalila pri 7,9 litra na 100 kilometrov.

Samodejni menjalnik, aktivni tempomat, pomoč pri vzdrževanju smeri, samodejno parkiranje, usnje … Nemci vam za 38 tisočakov tega nikoli ne bodo ponudili. 

Limuzina je pri prtljažniku pokazala, da so pri Kii ubrali nekaj bližnjic, denimo pri vodilih prtljažnih vrat, ki se zažirajo v prostor, ali pri vzvodih za podiranje zadnjih sedežev, ki so nediskretno nameščeni na zgornji rob. Takšnih ‘spodrsljajev’ si pri karavanu niso privoščili. Prtljažnik je pravilno oblikovan in lepo obdelan ter s podiranjem zadnjih sedežev ponuja razširjen prostor z ravnim dnom. Zaradi sloke silhuete karoserije ne more ponuditi rekordnega volumna, a s 552 litri osnovne
prostornine in z zgoraj naštetimi vrlinami zelo spodobno opravlja svojo nalogo.

Karavanska optima je tako še malce boljša kot limuzinska in se brez težav postavi ob bok uveljavljenim tekmecem. Nedvomno izstopa z obliko in izjemno bogato opremo, ki vključuje vse sodobne asistenčne sisteme. Z rednim popustom je treba zanjo odšteti slabih 38 tisočakov, kar se morda zdi veliko, a je glede na dobljeno povsem razumno. Malce šepa le pri motorni ponudbi, kjer z edinim turbodizlom zadovolji, a ne more ponuditi presežkov.