Prostorologija

Ključ do dobrega malega enoprostorca je v tem, da mora navzlic majhnim zunanjim meram v notranjosti ponuditi kar se da veliko prostora. Kii venga je to že prvič – leta 2009 – zelo dobro uspelo, in ji do danes ni bilo treba iskati novega recepta.

Leto nazaj je bila prenovljena: dobila je novo masko z bolj poudarjenim ‘tigrovim nosom’ in prijetnejše materiale v kabini. Osnove namreč ni bilo treba spreminjati, saj je prostor spodobno odmerjen na sprednjih in zadnjih sedežih. Zadaj je za glave potnikov vselej dovolj prostora, medtem ko so centimetri za kolena odvisni od potrebe po prtljažnem prostoru. Zadnja klop je vzdolžno pomična za 13 centimetrov, kar pomeni, da lahko prtljažnik meri od 440 do 570 litrov. Tudi v najmanjši
konfiguraciji je prostornina prtljažnika zavidljivo velika.

Sprva se zdi cena po ceniku zelo zasoljena, a se s popustom 3.660 evrov spusti na bolj realno, čeprav ne ravno poceni raven.

Z boljšim od dveh možnih paketov opreme je venga še vedno bolj zmerno opremljen avtomobil. Osrednjega zaslona na dotik nima, prav tako manjkajo parkirni senzorji. Ne manjkajo pa tempomat, samodejna klimatska naprava, bluetooth povezava in celo hlajen predal pred sovoznikom. Dobrodošel je tudi potovalni računalnik, a je gumb za brskanje po njem povsem odročno nameščen na sredinsko konzolo.

Avtomobil se pelje dobro, brez pretiranega nagibanja in dovolj udobno, a bolj zahtevnega voznika na cedilu pusti šibek bencinski motor. S prostornino 1,4 litra zmore 66 kW (90 KM), kar je dovolj za vožnjo po mestu, na avtocesti pa postane precej glasen. Za zelo umirjene voznike je sicer dovolj zmogljiv in zna biti tudi varčen, pri nas pa je žal na testu vselej zahteval več kot osem litrov goriva na 100 kilometrov. Kljub temu nas je potolažil s sprejemljivo ceno, ki ob zajetnih popustih znaša
dobrih 14 tisočakov in pol, in navdušil z odličnim izkoristkom prostora.