Pričakovana potrditev

Bratranec volkswagna ID.4 je z majhnimi spremembami postal še boljši. Z enim elektromotorjem z 210 kW (286 KM) je poskočen in doseže stotico v 6,7 sekunde. S prostornostjo in udobjem predstavlja idealno izbiro za družine. Enyaq je tesen sorodnik volkswagnov ID.4 in ID.5, saj temelji na isti platformi MEB. Toda zanj so pri Škodi ubrali malce bolj tradicionalističen pristop kot v Wolfsburgu, kjer so po dizelski aferi želeli presekati s preteklostjo in zato uvedli kar nekaj ne ravno
posrečenih novosti. Zlasti v notranjostih, ki poleg dveh zaslonov in veliko sive plastike niso vključevale veliko drugega. Niti klasičnih stikal. Tega se pri Škodi na srečo niso šli in so pri enyaqu uporabili bolj klasičen pristop z bolj tradicionalno končno obdelavo z več mehkimi površinami in več klasičnimi stikali, na primer za vsa štiri električna stekla in na volanskem obroču. Zato ob prenovi spremembe niso bile tako potrebne in pričakovane kot pri Volkswagnovih modelih. In res.
Spremembe so majhne, a učinkovite. Volanski obroč namesto logotipa zdaj krasi napis »Škoda«.

Pred voznika je postavljen 12,7-centimetrski (5-palčni) zaslon z novim prikazom, ob katerem je na voljo projekcijski zaslon z obogateno resničnostjo. Na sredini je nameščen serijski 33-centimetrski (13-palčni) zaslon na dotik s prenovljenim uporabniškim vmesnikom in asistentko Lauro s podporo umetne inteligence ChatGPT. Na sredinski konzoli je bleščeče črno plastiko zamenjala temno siva z matirano končno obdelavo, ki je manj občutljiva za praske in prstne odtise. Na voljo so različni slogi
ureditve kabine s poudarkom na recikliranih materialih. Testni avtomobil je bil opremljen s slogom lodge s privlačno kontrastno barvno kombinacijo z oranžnimi detajli. Udoben položaj za volanom se zlahka najde, splošna ergonomija je dobra, a vseeno bi si namesto upravljanja prek zaslona in drsnikov pod njim želeli več fizičnih gumbov in stikal. V drugi vrsti je prostora na pretek, pri čemer višjerasle potnike lahko zmoti razmeroma visok pod in posledično visok položaj kolen. Prtljažnik
je takšen, kot ga pri škodi pričakujemo, velik in pravilno oblikovan.

Kljub masi 2,2 tone je dobro vodljiv, a od njega ne smete pričakovati športnosti.

Ob majhnih spremembah v kabini so bolj omembe vredne tiste na zunanjosti električnega čeha. Najbolj očitno je spremenjen sprednji del, ki je dobil nov odbijač, novo masko tech-deck face s svetlobnim podpisom, žaromete v slogu štirih oči in napis »Škoda« namesto poznanega logotipa na sprednjem pokrovu. Silhueta je enaka kot pred prenovo, nova pa je oblika lahkih platišč, ki so bila pri testnem avtomobilu 20-palčna in na voljo za doplačilo. Zadnje luči imajo rahlo spremenjeno grafiko, a v
osnovi ohranjajo poznano obliko. Večjo stilsko spremembo predstavljajo še karoserijski detajli v sivi barvi unique dark chrome, s katerimi je enyaq še malce opaznejši. Preizkusili smo močnejšo izvedbo s pogonom na zadnji kolesi, ki nosi oznako 85 in ponuja 210 kW moči (286 KM). To križancu, ki tehta skoraj 2,2 tone, omogoča več kot suvereno premikanje. Stotico doseže v 6,7 sekunde in s 545 Nm navora, ki je na voljo takoj, bi šel zadek ob odločnem pritisku na plin z veseljem po svoje, a
ga elektronika hitro ustavi. Sicer pa enyaq kljub nezanemarljivi masi v vožnji deluje zelo zanesljivo. Volan daje dober občutek vodljivosti, prečno nagibanje karoserije je omejeno. Udobje je na visoki ravni, edino pri vožnji čez krajše neravnine se v kabino prenese kakšen tresljaj, kar bi lahko ublažili z izbiro manjših koles.

578 kilometrov znaša doseg preizkušene različice po meritvenem ciklu WLTP, na testu pa je znašal dobrih 400 kilometrov.

Testni enyaq, ki je bil opremljen z opcijsko toplotno črpalko, je od nas v povprečju zahteval 18,8 kWh na 100 kilometrov, kar ob bateriji z neto kapaciteto 77 kWh pomeni nekaj več kot 400 kilometrov realnega dosega. Polnjenje z izmeničnim tokom (AC) lahko poteka z največjo močjo 11 kW, na hitrih polnilnicah z enosmernim tokom (DC) pa z največ 135 kW. Mi smo na takšnih v dveh polnjenjih dosegli največjo moč 118 kW. Enyaq po prenovi potrjuje svoje vrline z nekaj stilskimi posodobitvami in
izboljšavami na področju multimedije, pri čemer bi si še vedno želeli več upravljanja prek fizičnih gumbov in stikal. Z udobjem in zanesljivimi voznimi lastnostmi brez kakšnih športnih nagnjenj predstavlja odlično izbiro za družine, ki so pripravljene na elektriko, pri čemer je zdaj v skladu s trendi na trgu tudi cenovno ugodnejši. Tokratni testni model je (z močnejšim motorjem) bil približno 4.000 evrov cenejši kot tisti, ki ga smo preizkusili pred približno štirimi leti.