Bencinar namesto dizla
Oznaka RS pri Škodi pomeni vrh ponudbe, nosi jo tudi eden njihovih najuspešnejših modelov ali, če hočete, paradni konj. Sprva ga je poganjal zmogljiv turbodizel, zdaj pa ga je po krajšem premoru zamenjal bencinski stroj. Gre za dvolitrski štirivaljnik s spoštovanja vrednimi 180 kW (245 KM) moči in ugodno krivuljo navora s širokim vrhom 370 Nm. Številnim se sicer toži po dizlu, a po mojem mnenju zmogljiv bencinar temu velikemu SUV modelu lepo pristaja.
6,5 sekunde ob moči 180 kW (245 KM) za pospešek do stotice potrebuje najzmogljivejši kodiaq.
Za globok zvok, do neke mere v slogu mogočnih osmakov in s stopnjevano intenzivnostjo glede na izbran režim (normal, sport), skrbi umetno ustvarjen zvok, slišen tako v kabini kot zunaj avtomobila. Po prvem navdušenju mi je, čeprav ni med najbolj neprijetnimi, kmalu šel na živce, a se ga k sreči da izklopiti (v programu individual). V vsakem primeru se motor hipoma odziva na pritisk na stopalko za plin in zaradi radodarnega navora odločno vleče ne glede na vrtljaje. Streže mu samodejni
menjalnik z dvojno sklopko in sedmimi stopnjami prenosa, ki se s hitrim menjavanjem prestav najbolje počuti pri dinamični vožnji in težji voznikovi nogi, pri nizkih vrtljajih zna biti na trenutke manj odločen. Za dober stik s podlago skrbi štirikolesni pogon, je pa res, da je že oprijem sprednjih dveh zelo dober in zadnji dve razmeroma pozno posežeta v dogajanje.
Kot celota se, skupaj z natančnim progresivnim volanom, ponaša z zelo dobro lego na cesti (verjetno tudi na račun lažjega motorja v nosu), piko na i dodaja dinamično podvozje DCC, ki v udobnem režimu učinkovito blaži cestne neravnine, v športnem pa uspešno prepreči kakšno posebno nagibanje ali pozibavanje vozila, a kljub temu ne pretirava s trdoto.
